VILA VEČNA POT

Večna pot je ime ene najdljaših cest v Ljubljani. Večji del poteka po starodavnem gozdu na obronkih gričev, ki so del osrednjega ljubljanskega parka Tivoli in povezuje dve mestni četrti, ki sta sicer precej odaljeni. Po nekaterih zgodovinskih virih, naj bi pot obstajala že v pradavnini, ko je bila ljubljanska kotlina še jezero in je na njenem obronku, kjer denes poteka Večna pot, cvetela koliščarska kultura. Izvor imena sicer naj ne bi imel nič skupnega z večnostjo, ampak naj bi etimološko izhajal iz poimenjovanja vaških svetov, kot nekakšne proto oblike demokratičnega odločanja. Vila je zgrajena na južnem delu Večne poti, na predelu, kjer je bila nekoč obala prazgodovinskega jezera. Jezero se je izsušilo že v prazgodvini. Območje, je bilo do nedavnega, ko so zgradili regulacijske sisteme, poplavno ogroženo. Zaradi tega se je na razvila stavbna tipologija hiš, ki so imele dvignjeno pritličje. Kletni prostori so bili pol vkopani in so zmaljševali morebitno škodo ob poplavah. Dodstop do bivalnega pritličja se je izolbikoval v svojevrsten arhitekturni element portico. Vila, ki so jo načrtovali arhitekti OFIS, stoji na vogalu dveh ulic, kar določa njeno notranjo organizacijo in oblikovanje fasad. V vogla je postavljen portico, ki vodi v dvignjeno pritličje. Vstop v vilo je oblikovan kot ritual. Vhod je impozanten in njegov namen je, da obiskovalca očara. Pogled se preko dnevne sobe odpre skozi veliko stekleno površino na vrt in proti barju. Dvovišinski prostor v hiši ustvari dinamiko prepletanja ambientov. Celotna vhodna etaža je prostorna dnevna soba. Vila pa ima še en vhod na nivoju ulice. Ta vhod je namenjen vsakodnevni rabi družine, ki se odvija v pritličju. Tu so nanizani srevisni prostori, kuhinja, jedilnica in pritlični del dnevne sobe, ki se preko dvovišinskega voida (raumplana) poveže s tisto v nadstropju. Široko in prsotorno stopnišče povezuje vsa tri nadstropja. V zgornjem so spalni prostori. Fasada vile je oblikovana s črno opeko. Tudi tu bi lahko iskali navezavo na lokacijo. Na območju nekdanjega jezera so tla iz črne šote. In ta črnina je značilno barjanska. Poleg tega je bil namen uporabe črne opeke v tem, da se volumen hiše dematerializira in nudi kontrastno ozadnje zelenju, ki bodaja hišo. Konstrukcijsko je bila hiša velik izziv. Jugozahodni vogal se namreč konzolno pne preko priličja. v ta del je vstavljeno veliko panoramsko steklo, ki odpira barjansko panoramo ob vhodnem ritualu. Vila na večni poti parafrazira nekaj večnih arhitekturnih motivov. Na prvem mestu že omenjeni vhod s porticom. Potem vogal, ki je prav tako večna tema. V notranjosti preigravo Loosov raumplan, in ne nazadnje tripartitnost, ki je bila do modernizma skoraj obvezen del arhitekture, in je jasno beljiva na fasadi vile. OFIS arhitekti te motive spretno preigravajo, prepletajo in jih vgrajujejo v metsno tkivo za prihodnje generacije.