PEGLEZEN

V začetku tridesetih let 20. stoletja je arhitekt Jože Plečnik načrtoval novo ljubljansko mestno hišo. Mogočen kompleks je bil načrtovan na širšem tržnem območju, kjer je prvotno stalo nekdanje katoliško semenišče, ki je bilo porušeno v potresu leta 1895. Od vseh ambicioznih načrtov so bili uresničeni le delčki: na primer kolonade ljubljanskih trgov in stavba Peglezen, ki je bila tudi del celostne zasnove Poljanske ceste. Investitorja gradnje hiše sta bila Matko Prelovšek in njegova žena Elsa. Matko Prelovšek je bil vodja ljubljanskega urbanističnega urada. Njegova velika naklonjenost Plečnikovemu delu je pripomogla k številnim realizacijam, ki jih danes imenujemo Plečnikova Ljubljana. Peglezen je nenavadna stavba iz več razlogov. Njegov najožji del je širok komaj tri metre. Zgornje nadstropje je zaključeno z zastekljeno stebriščno lopo, ki je njegov najbolj prepoznaven element. Prav tako je precej nenavadno stopnišče, ki je umeščeno v vogal stavbe. Stopnice so glede na prostor postavljene diagonalno, kar ustvarja zanimiv prostorski prehod in optimalno funkcionalno izrabo prostora. Studio OFIS je prejel naročilo za prenovo stanovanja v drugem (najvišjem) nadstropju. Prejšnji lastniki so že začeli s prenovo, ki ni bila primerna za zgodovinsko stavbo in na srečo tudi ne dokončana. Prva naloga arhitektov je bila povrniti prostor v prvotno stanje. Nove inštalacije je bilo treba namestiti tako, da so bile popolnoma skrite. Obnovljeni so bili vsi okenski okvirji in zamenjana stekla. Arhitekti so navdih in detajle našli tudi v Plečnikovi hiši v Trnovem, ogledovali so si materialne in barvne rešitve, ki jih je Plečnik uporabljal v svojem domu, in jih poskušali interpretirati - tako so zasnovali nova okolja, od pohištva do sanitarne opreme. Ustvarili so brezčasen ambient, ki upošteva tudi vse sodobne tehnične zahteve, vključno z zanimivim detajlom osvetlitve, z lučmi, skritimi v okenskih okvirjih. Bivalni prostori so opremljeni z replikami stolov, ki jih je oblikoval Plečnik, dodali so nekaj ogledal iz prve polovice prejšnjega stoletja in uporabili minimalno novo opremo, da bi ohranili ambient, primeren pomenu zgodovinske stavbe. Z občutljivo in spoštljivo prenovo je bilo stanovanju povrnjeno nekdanje dostojanstvo.