HIŠA POD TOPOLI

Hiša stoji v nizu, ki zaključuje naselje nizkih atrijskih hiš znamenite soseske Murgle arhitektov Marte in Franceta Ivanška. Soseska je bila grajena v več fazah med leti 1965 in 1982. Gre za karseda preproste montažne lesene hiše, ki pa so še danes aktualne zaradi svoje pametne, nizkotehnološke zasnove. Na pasovnih temeljih so hiše dvignjene od tal. Čeprav grajene na barju, v njih prvotno ni bilo hidroizolacije, pa so še danes popolnoma suhe; imajo prezračevano ostrešje, ki skrbi za primerno klimo; so majhnega merila, ki pa povsem zadostuje za udobno bivanje. Arhitekturno so nevpadljive, vpete v zelenje in jih med krošnjami dreves komaj opaziš. Ivanška sta naselje načrtovala po skandinavskih vzorih, ki sta jih ponotranjila med njunim večletnim bivanjem na Švedskem. Soseska je bila sprva načrtovana kot delavska četrt, a je zaradi visokih ambientalnih kvalitet kmalu postala elitna. Še danes je to eden od najbolj zaželjenih predelov za življenje v Ljubljani. A kljub temu se dogajajo stihijske prenove in dozidave, ki žal slabšajo celovitost in enotni izgled. Ljudje dograjujejo vhode in prizidke, ki pa ne upoštevajo avtorskega izraza arhitektov. A vse prenove niso slabe. Nekaj med njimi je spoštljivih in arhitekturno dodelanih. Takšen primer je hiša, ki so jo načrtovali v biroju OFIS. Hiša je bila zgrajena v tretji fazi gradnje naselja. Ker stoji na koncu niza, je bila dovoljena dozidava. S tem so arhitekti razširili precej skromno osnovni tloris objekta. A razširitev so izpeljali tako, da navzven deluje kot organski del celote, kot da bi bila tam že od nekdaj. Uporabili so enake materiale in oblikovne elemente, kot sta jih zasnovala Ivanška v 80-ih letih prejšnjega stoletja. A kljub temu je hiša tehnološko sodobna. Arhitekti so v opečno opno obstoječe hiše vstavili nov sloj križno lepljenih lesenih panelov (CLT). Z njimi so dosegli sodobne energetske in klimatske standarde. Hkrati pa so s tem utrdili osnovno konstrukcijo. Dozidava na zahodu je izpeljana elegantno. Dva opečna slopa, enaka originalni Ivanškovi fasadi, sta postavljena vzporedno z njo. Streha je podaljšana in povezuje staro z novim. V novo nastali volumen je vstavljen steklen »paviljon«, ki je podaljšek bivalnega prostora. Zastrt je z vertikalnimi lesenimi paneli, ki ustvarjajo intimno zaščito doma. Nova steklena dozidava je kot objekt v objektu. Vmesni prostor nam ponuja zaščito pred dežjem in senčenje. Notranjost je zasnovana enostavno. CLT paneli so ostali vidni in tvorijo toplo atmosfero doma. Lesena stenska obloga se nadaljuje na strop, ki sledi dvokapni zasnovi objekta. Osnovna konstrukcija je hkrati zaključni in vidni sloj interierja. Funkcionalno je prostor zasnovan kot odprti tloris. Z minimalnimi elementi je jasno artikuliran. Poseben poudarek pa je steklena vitrina v tleh, kamor je potopljena in varno shranjena vinska zbirka. Spalni prostori so v volumnu prvotnega objekta in je ohranjena njihova premišljena in kompaktna izvorna zasnova. Ko sta Ivanška gradila sosesko, sta ohranila vsa velika drevesa. Temu sta celo prilagodila geometrijo zazidalnega vzorca in s tem dosegla spontano naključnost. To je bila tudi ena od kakovosti naselja, ki so jo razpoznali in cenili prvi stanovalci soseske. Visoka drevesa, ki nudijo senco in ustvarjajo prijetno atmosfero, so tudi vrednota, ki so jo v svojo zasnovo vključili arhitekti OFIS pri prenovi in dozidavi hiše. Topoli so enakovredni element arhitekturne kompozicije in z hišo tvorijo spoštljiv dialog, ki nudi stanovalcem visoko kakovost bivanja.