VILA MUHR

Prvotno vilo je leta 1902 po načrtih avstrijskega arhitekta Franza Ritte Von Neumanna dal izgraditi Adolf Muhr. Bil je človek z vizijo, ki je v začetku prejšnjega stoletja odkril Bohinj, (takrat Wochein) ter prepoznal potencial tega kraja. V vili je gostil svoje lovske prijatelje, sčasoma pa je objekt postal pribežališče tudi za plemstvo. Po njegovi smrti sta njegovo podjetje in posesti prevzela sinova, ki sta vilo v Bohinju po prvi svetovni vojni in nastanku kraljevine Jugoslavije, prodala. Tako je vila leta 1922 postala lovska hiša kralja Aleksandra Karađorđevića, po drugi svetovni vojni je nekaj časa v vili delovala očesna bolnišnica, kasneje pa je vila postala depandansa novo zgrajenega hotela. Vila je pod novim lastništvom začela propadati in se leta 2014 dokončno zrušila pod težo snega, tako da so do nedavnega na lokaciji ostali le kamniti ostanki pritličnega dela. Projekt Vile Muhr obsega rekonstrukcijo v okviru obstoječih gabaritov nekdanje vile ter povezavo vile z obnovljenim Hotelom Bohinj. Podoba nove vile izhaja iz spomina in materialnosti starega objekta. V fasado pritličja je vgrajen kamen, ki se je ohranil iz stare ruševine, zgornji del objekta pa je po vzoru nekdanje vile lesen, ter ga objemajo reinterpretirani ganki. Gabarit, orientacija in pozicija tako strehe kot objekta so povzeti po obstoječi vili, dodani pa so sodobni elementi v kombinaciji z reinterpretiranimi ornamenti nekdanje vile Muhr. Vsi materiali in finalne obdelave temeljijo na sodobnih ekoloških smernicah naravne zaščite lesa. Za fasadno oblogo je bila uporabljena tehnologija lesenih brun brez uporabe lepila s prepletenimi vogali. Ves uporabljen les je izključno slovenski, osnova je smreka z bukovimi mozniki. Les je zaščiten brez kemičnih sredstev, saj gre za karboniziran žgan les, ki je le premazan z naravno borovo smolo, na ta način pa je zagotovljena naravna visoko vodoodbojna obdelava. Gre za staro tehnologijo zaščite lesa, ki so jo v gradbeništvu uporabljali že v stari Perziji, v ladjedelništvu, že Vikingi, pojavljala pa se je tudi v slovenskem prostoru. Z vrnitvijo k ekološki in naravni zaščiti lesa tehnologija ponovno pridobiva na veljavi in se vrača v množično uporabo. Nova vila programsko dopolnjuje hotel Boohinj - v pritličju je restavracija, v nadstropju konferenčna dvorana, v zgornjih etažah pa štiri suite. Tako kot je bil stari hotel nekoč pod zemljo povezan s takratno vilo, je tudi danes med njima rekonstruiran podzemni tunel. V povezovalni tunel je umeščena razstava, ki obiskovalcem predstavi bogato zgodovino objekta v katerem se nahajajo. Tudi v interierju vile prevladuje les, ki v notranjost vnaša toplino – uporabljena sta slovenska smreka in macesen v naravni barvi. V restavraciji je uporabljen recikliran star les, ki je bil obrušen, krtačen in premazan z oljem. Osrednji element nad mizo v restavraciji je lestenec iz korenin bukev, ki jih je lansko leto ob obali jezera podrl vihar. Opečni elementi za točilnim pultom in kaminom povzemajo ornamentiko prezračevalnih odprtin lokalnih senikov. Tudi oblikovanje interierja kongresne dvorane in suit oblikovno izhaja iz tradicije lokalnega stavbarstva in ornamentike. Vsaka soba je drugačna, nekatere imajo kamin, druge savno ali večjo kopalno kad, nekatere bogat sobni bar, druga kuhinjo. Elementi notranje opreme povzemajo duh časa Adolfa Muhra s sodobnimi dodatki. Vsi prostori v vili se preko velikih oken odpirajo proti balkonom – gankom in povezujejo z eksterierjem.