STARA TISKARNA

V šesdesetih letih prejšnjega stoletja je slovenski modernistični arhitekt Savin Sever zasnoval stavbo tiskarne Mladinska knjiga. Bila je ena od največjih in najsodobnejših tiskarn tistega časa. Modularna repetativna betonska konstrukcija je tvorila hkrati njen značilen arhitekturni izraz. Vidna betonska konstrukcija, kot poetičen arhitekturni element, je bila značilnost povojnega obdobja modernizma. Ključna osebnost tega obdobja v slovenski arhitekturi je bil Edvard Ravnikar, ki je po eni strani najpomembnejši Plečnikov učenec, po drugi strani pa ga je močno zaznamovalo sodelovanje v Le Courbiserjevem studiu. Razvil je svojo arhiturno poetiko, ki se naslanja na tradicijo in jo hkrati nadgrajuje z modernistično mislijo.Ta poetika je zaznamovala povojno generacijo arhitektov. Savin Sever sodi med najbolj značilne predstavnike te t. i. ljubljanske arhitekturne šole. Tiskarna je bila v začetku tega stoletja posodobljena in takratno vodstvo je nakupilo najsodobnejše stroje, ki pa niso več dolgo delovali. Spremenjene okoliščine na področju tiskarske industrije, ki so jih povzročile nove digitalne prakse, so bile usodne za tradicijo tiskarne. Tiskarna je prenehala delovati, stroji so bili večinoma pordani in velik volumen je nekaj let sameval. Potem so v njem našle prostor kreativne industrije in samonikli program je pričel generirati novo zanimanje za stavbo. Nov lastnik se je odločil za prenovo. K temu so ga spodbudili arhitekti OFIS. Obstoječa konstrukcija je tako zanimiva in ima izjemno avtorsko kvaliteto, da bi jo bilo nesmiselno zavreči. Konstrukcija je bila dimenzionirana za težke stroje in tako je bilo brez kakršnih koli ojačitev mogoče razmišljati o raznolikih sodobnih programih. Največji izziv pa je bila toplotna izolacija objekta. Kako zagotoviti sodobne klimatske pogoje v stavbi, ki je bila grajena z obratno logiko. Vitka konstrukcija polna toplotnih mostov je izvorno služila za odvajanje odvečne toplote, ki so jo proizvajali tiskarski stroji. Princip je bilo potrebno obrniti in z ohranjanjem vodne konsrtrukcije zagotoviti toplotno izolatnivni ovoj. Ta iziv so arhitekti reševali s toplotno izolacijo znotraj stavbe in dodatno zasteklitvijo, ki je omogočila ohranitev originalnih steklenih prizem na strehi, ki so bile nameščene med betonske elemente in so zagotavljale naravno svetlobo po celotni globini stavbe. Pri prenovi fasade pa so se zanašali na originalne načrte. Savin Sever je predvidel fasado iz cementnih plošč, ki pa so bile takrat predrage in so jo potem izvedli z modularno opeko. S prenovo pa so arhitekti OFIS uresničili prvotno zamisel in s tem tudi dobili odlično rešitev za tehnično nadgradnjo objekta. Edina sprememba, ki so jo pri prenovi dodali objektu, je nov vhod. Prvotno so delavci tiskarne v objekt vstopali preko garderob v poslovnem traktu. Za prenovljen objekt to ni bilo primerno. Tako je nastal nov monumentalen vhod na južni strani. Amfiteatralno stopnišče je kot nov urbani trg znotraj objekta, ki sprejme uporabnike in je prostor srečevanja. Omogoča tudi izvedbo dogodkov in prireditev. V njem je predstavljen segment tiskarske mehanizacije, ki je še ostal v izvornem objektu. S tem je predstavljena in ohranjena prvotna namembnost objekta. Opus Savina Severja je v zadnjih desetletjih doživel tragično rušitev večih objektov. Kljub temu, da je sam zagovarjal načela funkcionalizma in idejo, da ko objekt ne služi več svoji funkciji, ga mora nodomestiti nov, so bile rušitve nepotrebne in predvsem posledica ekonomskih apetitiov. Tiskarna pa je s spoštljivo prenovo dočakala novo življenje in predstavlja velik poklon njenemu avtorju. Arhitekti OFIS so dokazali, da je tudi v okvirih odpisane industrijske dediščine mogoče ustvariti pogoje za nove sodobne vsebine. Matevž Granda (outsider)