KSEVT

Kulturno središče evropskih vesoljskih tehnologij (krajše KSEVT) dopolnjuje kulturne in družbene dejavnosti Umetniškega centra v Vitanju, mestu, od koder je doma Herman Potočnik Noordung, prvi teoretik vesolja. Arhitekturna zasnova stavbe KSEVT izhaja iz načrta bivalnega kolesa, dela prve geostacionarne vesoljske postaje, kakor je opisana v Potočnikovi knjigi Problem vožnje po vesolju - raketni motor iz leta 1929. Center, namenjen javnosti, želi ponujati in spodbujati družbene, kulturne in znanstvene dejavnosti, organizirati stalne in začasne razstave in postavitve, konference ter študijske dejavnosti. Noordnungova vesoljska postaja je bila zasnovana kot geostacionarni satelit iz treh delov: sončne elektrarne, observatorija in bivalnega kolesa. Tudi po več desetletjih razmišljanja o bivanju v vesolju ostaja ta neuresničena zamisel najbolj revolucionarna. Vrteče se bivalno kolo s krožno zasnovo, ki s centrifugalno silo vzpostavlja umetno težnost je hkrati najboljša in najpreprostejša rešitev za problem breztežnosti in bivanja v vesolju, saj človeško telo ni prilagojeno breztežnosti, zato dolgotrajnejše bivanje v vesolju nanj vpliva negativno. Postaja v orbiti bi bila hkrati lahko odlično izhodišče za daljše polete v vesolje, za katere je še vedno največja ovira Zemljina sila privlačnosti. Stavba je monolitna betonska zgradba, ki se nahaja med glavno cesto in potokom z zelenim zaledje. Sestoji iz dveh nizkih valjev. Spodnji je večji in se dviga od severa proti jugu, zgornji, manjši, pa se s prvim združuje na jugu, dviga pa se proti severu. Spodnji valj podpira prozorna vhodna zasteklitev. Z zunanje strani opazimo dinamično igro med obema valjema, ki jo poudarjajo stekleni obodi okrog stavbe. Zdi se, da stavba na južni in zahodni strani proti cesti lebdi in se vrti. Na drugi strani je stavba vkopana v tla in tako povezava z neposredno okolico. Navidezno lebdenje in vrtenje ustvarjata iluzijo umetne težnosti. Stavba ima dva vhoda: glavni vhod je ob trgu pred stavbo na jugovzhodni strani, severni vhod pa je s prodnate površine nad potokom. Spodnji valj sega čez glavni vhod: obiskovalec skozi ozek prostor ob krožni vhodni avli stopi v notranjost dvorane Avlo je od dvorane mogoče ločiti z zaveso. Zasteklitev pri vhodu je mogoče popolnoma odpreti in tako avlo povezati s trgom. Krožno dvorano za 300 ljudi na obeh straneh obkroža polkrožna klančina, ki zaznamuje začetek razstavišča, ki se nadaljuje v previsni del večjega valja. Na zahodnem delu so ob klančini manjše pisarne. Vzpon po klančini predstavlja tudi prehod iz svetlega območja dvorane v temno razstavišče. Vertikalna povezava, stopnice in dvigalo, pa neposredno povezujeta avlo in razstavišče, ki se skozi podest med stopniščem in dvigalom nadaljuje v manjši valj, večnamensko dvorano in dvignjen avditorij nad njo, od koder je mogoče opazovati, kaj se dogaja v dvorani. Manjši valj se zaključi z najvišjo, najsevernejšo točko, kjer so klubski prostori, namenjeni raziskovalcem zgodovine vesoljske tehnologije, ki omogočajo delo v tišini, ločeno od dejavnosti v dvorani. Projekt izgradnje centra KSEVT v Vitanju je poseben z več razlogov. Poleg posebnega programa in lokacije objekta je šlo tudi za sodelovanje štirih arhitekturnih birojev in zato poseben razvoj projekta. Do zamisli o sodelovanju je prišlo na prvem sestanku, na katerega je investitor povabil vse štiri biroje, saj je želel izvesti manjši, omejen razpis. Vodilni partnerji birojev pa so se namesto za tekmovanje odločili za sodelovanje. Koncept so razvili na nizu delavnic, pri projektu pa so sodelovali tudi na različnih stopnjah razvoja in izvedbe. Preberi več